cIz 53:23
Mark 9
9. Poglavje
1In rekel jim je: „Resnično, povem vam: ‚Da bo nekaj od teh, ki stojijo tukaj, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva priti z močjo.‘“ a 2 b In po šestih dneh Jezus vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza in jih posebej vodi na visoko goro; in pred njimi je bil preobražen. 3In njegova oblačila so postala sijoča, silno bela kakor sneg, tako kot jih noben belivec na zemlji ne more pobeliti. 4In prikazal se jim je Elija z Mojzesom; in onadva sta se pogovarjala z Jezusom. 5§ In Peter je odgovoril ter Jezusu rekel: „Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj; in naredimo tri šotore, enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija.“ 6Kajti ni vedel, kaj bi rekel, ker so bili boleče prestrašeni. 7In tam je bil oblak, ki jih je obsenčil in iz oblaka je prišel glas, rekoč: „Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.“ 8Nenadoma pa, ko so pogledali naokoli, niso videli nobenega človeka več, razen samo Jezusa, ki je bil z njimi. 9In ko so prišli dol z gore, jim je naročil, naj nobenemu človeku ne povedo kakšne stvari so videli, dokler ne bo Sin človekov vstal od mrtvih. 10In ta govor so zadržali med njimi samimi in drug drugega spraševali, kaj naj bi pomenilo vstati od mrtvih. 11 In vprašali so ga, rekoč: „Zakaj pravijo pisarji, da mora najprej priti Elija?“ 12Odgovoril je in jim rekel: „Elija resnično prihaja prvi in obnavlja vse stvari in c kako je pisano o Sinu človekovemu, da mora trpeti mnoge stvari ter biti zaničevan. 13Toda povem vam: ‚Da je Elija zares prišel in storili so mu, karkoli so si zahoteli, kakor je pisano o njem.‘“ 14 d In ko je prišel k svojim učencem, je okoli njih zagledal veliko množico in pisarje pričkati se z njimi. 15In nemudoma, ko so ga zagledali, je bila vsa množica silno osupla ter stekla k njemu, da ga pozdravijo. 16In pisarje je vprašal: „Kaj se pričkate z njimi?“ ▼▼z njimi: ali, med seboj.
17Nekdo iz množice pa je odgovoril in rekel: „Učitelj, k tebi sem privedel svojega sina, ki ima nemega duha, 18in kjerkoli ga zgrabi, ga trga ▼▼trga…: ali, meče.
in se peni in škripa s svojimi zobmi in hira; in rekel sem tvojim učencem, da naj ga izženejo ven, pa niso mogli.“ 19Odgovarja mu in reče: „Oh neverni rod, kako dolgo bom z vami? Doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni.“ 20In pripeljali so ga k njemu; in ko ga je zagledal, ga je duh nemudoma zgrabil, in padel je na tla ter se penast valjal. 21In njegovega očeta je vprašal: „Kako dolgo je že, odkar je ta prišel vanj?“ In odgovoril je: „Od otroštva. 22In da ga pokonča, ga je pogosto vrgel v ogenj in v vode, toda če lahko karkoli storiš, imej sočutje do nas in nam pomagaj.“ 23Jezus mu je rekel: „Če lahko veruješ, so vse stvari mogoče tistemu, ki veruje.“ 24In otrokov oče je nemudoma zavpil in s solzami rekel: „Gospod, verujem, pomagaj moji neveri.“ 25Ko je Jezus videl, da je množica tekla skupaj, je oštel nečistega duha, rekoč mu: „Ti, nemi in gluhi duh, ukazujem ti, pridi iz njega in ne vstopi več vanj.“ 26In duh je zavpil ter ga hudo zgrabil in prišel iz njega; in bil je kakor nekdo, [ki je] mrtev, tako da so mnogi rekli: „Mrtev je.“ 27Toda Jezus ga je prijel za roko in ga dvignil in ta je vstal. 28Ko pa je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: „Zakaj ga mi nismo mogli izgnati ven?“ 29§ In rekel jim je: „Ta vrsta ne pride ven z ničemer, razen z molitvijo in postom.“ 30 g In odšli so od tam ter šli skozi Galilejo, in ni želel, da bi katerikoli človek to izvedel. 31Kajti svoje učence je učil in jim govoril: „Sin človekov je izročen v človeške roke, in ubili ga bodo. In potem, ko bo umorjen, bo tretji dan obujen.“ 32Tega govora pa niso razumeli in bali so se ga vprašati. 33 h In prišel je v Kafarnáum. In ko so bili v hiši, jih je vprašal: „Kaj je bilo to, da ste se po poti prerekali med seboj?“ 34Vendar so molčali, kajti med potjo so se med seboj prerekali kdo naj bi bil največji. 35In usedel se je, poklical dvanajstere in jim spregovoril: „Če želi katerikoli človek biti prvi, ta isti naj bo zadnji izmed vseh in služabnik vsem.“ 36In vzel je otroka ter ga posadil v sredo mednje, in ko ga je vzel v svoje naročje, jim je rekel: 37„Kdorkoli bo sprejel enega od takšnih otrok v mojem imenu, sprejema mene; in kdorkoli bo sprejel mene, ne sprejema mene, temveč tistega, ki me je poslal.“ 38 i In Janez mu je odgovoril, rekoč: „Učitelj, videli smo nekoga v tvojem imenu izganjati hudiče, pa nam ta ne sledi, in smo mu prepovedali, ker nam ne sledi.“ 39Vendar je Jezus rekel: „Ne prepovejte mu, j kajti nobenega človeka ni, ki bi v mojem imenu storil čudež, da bi lahko brž hudobno govoril o meni. 40Kajti kdor ni proti nam, je na naši strani. 41Kajti kdorkoli vam bo za pitje ponudil čašo vode v mojem imenu, ker pripadate Kristusu, resnično vam povem, ne bo izgubil svoje nagrade. k 42In kdorkoli bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, je bolje zanj, da bi bil okoli njegovega vratu obešen mlinski kamen in bi bil vržen v morje. l 43In če te tvoja roka pohujšuje, ▼▼pohujšuje…: ali, ti povzroči, da se pohujšaš.
jo odsekaj proč; bolje je zate, da vstopiš v življenje pohabljen, kakor imeti dve roki in iti v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen, n 44kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. o 45In če te ▼▼ti…: ali, ti tvoje stopalo povzroči, da se pohujšaš.
tvoje stopalo pohujšuje, ga odsekaj proč; bolje je zate, da vstopiš v življenje šepav, kakor imeti dve stopali in biti vržen v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen, 46§ kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 47In če te ▼▼te…: ali, ti tvoje oko povzroči, da se pohujšaš.
tvoje oko pohujšuje, ga iztakni ven; bolje je zate, da vstopiš v Božje kraljestvo z enim očesom, kakor biti z dvema očesoma vržen v peklenski ogenj, 48§ kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 49Kajti vsakdo bo osoljen r z ognjem in vsaka žrtev bo osoljena s soljo. 50Sol je dobra, toda, če je sol izgubila svojo slanost, s čim jo boste začinili? Imejte sol v sebi in imejte mir drug z drugim.“ s
Copyright information for
SloKJV